Stres na delovnem mestu: življenje med roki, rezultati in »še samo tole«

EPIZODA #

004

V četrti epizodi Spark Podcasta se Sara Hiti z Leonardo Fiket pogovarja o tem, ali je stres neizogiben del ambicije in odgovornosti ali pa je velik del našega doživljanja pritiska odvisen od pričakovanj, strahov in načina, kako interpretiramo rezultate. Leonarda skozi lastno izkušnjo opiše obdobje, ko je slab rezultat hitro pomenil tudi slab občutek o sebi, roki pa so delovali kot nekaj, kar je treba doseči za vsako ceno.

V pogovoru razčlenita, kako ločiti lastno vrednost od rezultatov, zakaj odmik od dela ni samo vprašanje manjšega števila nalog ter kako lahko delovno okolje pomaga, ko je nekdo pod pritiskom. Govorita tudi o postavljanju prioritet, premikanju rokov, prisotnosti, postopnem izpostavljanju obvladljivemu stresu in stabilnem odzivu vodje. Epizoda je namenjena zaposlenim in vodjem, ki delajo v dinamičnem, rezultatno usmerjenem okolju in želijo pritisk obvladovati bolj zdravo.

Trajanje

1:01:09

Objavljeno

18. marca 2026

Posodobljeno

4. novembra 2026

Ključne ugotovitve

  • Stres ni vedno posledica same situacije. Na njegovo doživljanje vplivajo tudi lastna pričakovanja, strah pred razočaranjem drugih in pomen, ki ga pripišemo rezultatu. Dve osebi lahko zato isto situacijo doživita zelo različno.
  • Rezultat dela ni isto kot lastna vrednost. Slab rezultat ne pomeni nujno slabega dela in še manj tega, da je človek sam »slab«. Včasih lahko naredimo vse, kar je bilo v naši moči, rezultat pa kljub temu ni optimalen.
  • Za odmik od dela ni dovolj samo zmanjšati količino dela. Pomaga, da življenje zapolnimo tudi z dejavnostmi brez ciljev, KPI-jev ali produktivnega namena – s stvarmi, ki jih počnemo preprosto zato, ker v njih uživamo.
  • Delovno okolje lahko stres omili ali ga okrepi. Pri zaposlenem, ki je že pod pritiskom, pomagajo stabilen odziv vodje, jasna komunikacija in konkretna izkušnja, da napaka, zamaknjen rok ali slabši rezultat nimajo avtomatsko katastrofalnih posledic.
  • Časovnih rokov ni treba vedno obravnavati kot nekaj, česar ni mogoče premakniti. Ko se okoliščine spremenijo, je pomembno določiti, kaj je res nujno, opraviti najpomembnejše in pravočasno skomunicirati, kaj se lahko prestavi.
  • Odziv na stres je mogoče postopoma trenirati. Pomagajo izpostavljanje obvladljivim situacijam, vaja prisotnosti in zavestno preverjanje katastrofičnih scenarijev. Namesto samo »kaj pa, če gre vse narobe?« lahko pomaga tudi vprašanje »kaj pa, če bo vse v redu?«.

O gostji

Leonarda Fiket je marketinška strateginja v Agenciji Spark. V epizodi skozi lastno izkušnjo govori o tem, kako se je njen odnos do dela, rokov in rezultatov skozi leta spreminjal ter kateri miselni premiki so ji pomagali do bolj stabilnega odziva na stres.

Časovnice

[00:00] Uvod in opredelitev stresa na delovnem mestu

[02:12] Osebnostni in vzgojni dejavniki stresa: ambicioznost in vzorci iz otroštva

[04:46] Zakaj stres ni odvisen samo od situacije

[06:30] Strah pred neizpolnjevanjem pričakovanj in njegov vpliv na stres

[08:32] Iracionalen strah pred odpovedjo in pritisk zaradi rokov

[10:08] Razlika med zdravim in toksičnim stresom na delovnem mestu

[11:59] Kako odziv na stres vpliva na sodelavce in delovno vzdušje

[14:49] Prelomna točka: čustvena navezanost na rezultate

[17:48] Zakaj potrebujemo nove impulze tudi izven službe

[24:17] Kako lahko delodajalci ustvarijo bolj podporno delovno okolje

[27:40] Strah pred prodajo in premagovanje stresa kot »mišice«

[29:17] Tehnika Sare Isakovič: »Kaj pa, če bo vse OK?«

[33:52] Notranji ukrepi podjetja za podporo zaposlenim

[37:05] Fleksibilnost rokov in komunikacija ob zamudah

[44:41] Prisotnost in mentalna mirnost: biti »tukaj in zdaj«

[48:30] Učinki redne prakse, dihanja in meditacije

[52:37] Kaj bi Leonarda danes svetovala sebi na začetku kariere

[56:27] Realna pričakovanja, humor in strateško sestavljanje ekipe

Povezano

Rezervirajte brezplačen posvet